25 Jan Ko padeš v ocean
Zadnjih mesecev v sebi čutim silovite spremembe. Takšnih notranjih dogajanj nisem imela že vsaj 15 let. Ne vem ali so mi zares všeč. Zaradi njih srce svobodno poskakuje, oči žarijo in odpira se širši horizont. Kar je lepo. Osvobajajoče.
Po drugi strani pa se zdi, kot da sem na svoji poti v življenju stopila nekaj korakov nazaj. Kot da sem sredi oceana padla v vodo. V meni divja kot, da nimam več kontrole. In to mi ni všeč.
Energije, ki sem jih poprej znala umirit (ne zatret, umirit!) so se vrnile v večji razsežnosti in me na trenutke vrtinčijo, igrajo se z menoj kot mačka z miško.
Za razliko od 15 let nazaj je danes z mano v oceanu – kjer ni videti kopnega, ni videti pristana – še nekaj.
Boja.
Tu je. V tišini. Ves čas. Daje mi vedet, da JE vse v redu. Da bova našli pristan. Ni mi treba brezglavo plavati in iskati rešitev. Lahko samo zaupam. In se prepustim.
Postanem večni opazovalec svojih občutkov, ki me preplavljajo kot valovi v oceanu in večni opazovalec svojega uma, ki želi vse postavit na svoje mesto. Večkrat popijem vodo, ko me oblijejo valovi čustev in večkrat jih racionalno izkašljam.
Boja je moj nevtralni pol. Moje zavetje.
Življenje preseneti z mnogo preizkušnjami in lahko podre in na novo postavi še tako ‘stabilne’ načine po katerih živimo.
V indijski mitologiji v tem oziru poznamo božjo trojico (Brahman, Višnu, Šiva), ki skupaj predstavljajo poosebitev ponavljajočih se treh vidikov: stvarjenja, ohranjanja in uničenja sveta.
V vsakemu izmed nas se prepletajo vse tri kvalitete. Ko na eni strani nekaj ustvarimo, se na drugi strani nekaj zruši. To rušilnost večino dojemamo kot negativno ali usodno, ker od nas zahteva novo vzpostavitev. Včasih je ta občutek kot bi korakali nazaj.
In četudi korakamo nazaj se večinoma na tej poti lahko zavemo novih razsežnosti in spoznanj.
Ni človeka med nami, ki bi ves čas živel v ravnovesju. Skoraj vsak del našega življenja vsebuje mnogo (neprijetnih) preizkušenj (tudi v dokaj idealnih pogojih).
Družinske situacije, intimna razmerja, posel, finance, izzivi vseh vrst in tudi sam način modernega življenja predstavlja polje za naše stresne situacije, preizpraševanja, izgube tal pod nogami.
Iz mojih izkušenj je do ravnovesja, v takšnih trenutkih dobro dostopat čez telo. Preusmeritev pozornosti na telesne občutke na dih. Vedno znova in znova.
Tu sem opisala nekaj vaj, ki jih lahko narediš kadar te vrtinči.
Upam, da ti pomagajo. Niso instant rešitve. Nikoli ne bojo, ker stvari zahtevajo svoj čas. Vendar so v pomoč. Iz trenutka v trenutek.
In en pozabi. Nobena juha ni tako vroča kot se skuha. Življenje vedno ponudi rešitve.
VAJA
1.TRESENJE
Stopi na tla in čuti stopala pod nogami. Predstavljaj si, da imaš na peti majhne vzmeti, ki ti dovoljujejo gibanje. Nekaj minut tresi celo telo. Začni nežno, popusti nadzor nad mišicami. Čez nekaj časa lahko intenzivnost tresenja povečaš, odvisno od veličine viharja, ki je v tebi. S tresenjem občuti vse sklepe, tudi vrat in glavo.
2. OPAZOVANJE OBČUTKOV PO TRESENJU
Ustavi se in opazuj. Kaj občutiš? Kaj se dogaja po telesu? Zaznaj vse občutke, premikanja in prostore navznoter.
3. OPAZOVANJE DIHA
Če želiš lahko sedeš. Pozornost preseli na dih. Kakšen je? Nekaj trenutkov mu sledi brez potrebe po spreminjanju.
4. OPAZOVANJE KAJ DIH PREKINE ALI VZNEMIRI
Opazuj kaj prekine pozornost na dih. So to težke misli, so močna čustva, so zunanji dražljaji. Vračaj se na dih in opazuj, kaj ga skali.
5. STOPIŠ V NEVTRALNO OBMOČJE MED OBEMA
V enem trenutku stopi med oba pola (med pozornost na dih in med tem, kar to pozornost vzame.) Stopi na nevtralno področje (boja). Opazuj kako se pozornost na dih in to kar, pozornost prekine, cel čas prelivata.
6. ZAKLJUČEK
Ne glede na to ali stojiš ali sediš si predstavljaj, da iz trtice poženeš korenine v tla. Se pričvrstiš, prizemljiš.
Obe dlani pripelji na srčno področje in opazuj stik s svojim srcem. Končaš, ko najdeš pravi trenutek.